Ekonomija je glavni del današnje civilizacije. Že od starih časov si ljudje med seboj izmenjujejo izdelke, kot so kruh ali pa mleko. Nekatere osebe so si včasih menjale izdelke za storitve ali pa za druge dejavnosti, ki so jih včasih potrebovali, kot je na primer zdravljenje zdravnika.
Počasi čez tisočletja pa so se uveljavile valute. Prva znana valuta na svetu so bili srebrni, bronasti ali pa bakreni kovanci, ki so jih ljudje uporabljali v Mezopotamiji. Nato so se ekonomije razvile še v Starodavni Aziji in Evropi. Najbolj “moderne” oblike valut so bile uveljavljene v času Rimljanov. Klasični kovanci z letnico in številom vrednosti na eni strani in slika z obrazom Cesarja na drugi strani. Ekonomija se je tako počasi čez tisočletja razvijala v takšno obliko, kakršno poznamo dandanes.
Zlatniki so bili uvedeni v mnogih državah med srednjim vekom. Vladarji so bili pogosto zarisani na kovance ali pa papirnate valute. Prve znane papirnate valute so bile uporabljene v 11. stoletju na Kitajskem med tako imenovano Tang dinastijo. Tako se je valuta počasi razvijala čez mnoga tisočletja iz preproste menjave izdelkov do moderne transakcije z valuto.
Dandanes imamo različne oblike valut in skoraj vsaka država ima svojo. Vrednost te je odvisna od države in na njene gospodarske moči. GDP je velik del vrednosti valute. Države, ki imajo zelo majhen GDP oziroma imajo GDP v minusu, imajo lahko veliko težav na mednarodnih trgih. Ekonomija se v takih državah počasi zelo poslabša, ker njihova valuta preprosto nima veliko vrednosti v drugih državah.
Takšne države imajo pogosto inflacijo, kjer imajo lahko več milijonov bankovcev, vendar pa v resnici niso veliko vredni. Inflacija deluje po principu vrednosti valute in nasplošne tržne vrednosti ter kakovosti izdelkov, ki se proizvedejo v državi. Na primer v Venezueli je bil pred kratkim razglašen popolni socialistični režim. Ekonomija je zaradi tega v državi popolnoma propadla, saj je večino tovarn moglo zapreti svoja vrata zaradi velikih davkov, ki so jih morale plačevati državi.
Ljudje so čez noč postali milijonarji, vendar to je bilo samo zato, ker je vrednost njihove valute tako padla, da je povzročila inflacijo. Veliko ljudi zdaj ne more kupiti kruha in peki ne morejo narediti kruha, saj se jim tega ne splača proizvajati. To je začaran ciklus, ki ga lahko popravi samo državna banka. To naredi tako, da počasi prodaja svoja lastna fizična sredstva drugim državam.
Tako se ekonomija v državi počasi uravnovesi. Mnoge države to naredijo tako, da odkupijo nekatere stavbe ali pa tovarne. Velikokrat bo država v stiski za spodbujanje ekonomije znižala davke. Tej so največja težava za nekatera podjetja in zato bodo velikokrat podjetja preselila proizvodnjo v države z nižjimi davki.