Letošnje poletje nam res ni bilo v prid. Že dolgo nismo imeli tako slabo vreme, kot je bilo letos. Dosti ljudi pa prevečkrat zamenjuje besedo vreme z besedo podnebje. Pa je to tudi upravičeno ? Vreme je praktično izraz, ki opisuje stanje v atmosferi, ki nastane pod vplivi raznih meteoroloških in atmosferskih pojavov, kot so temperatura, vlažnost, tlak. Podnebje pa je klima, ki zavzema vse vremenske pojave na določenem območju in ni odvisno samo od sprememb, ki se dogodijo v atmosferi, temveč je skupek raznih medsebojnih okoliščin: na primer oblika površja – gore, nižine, kotline, doline; sestava površja – zemlja, pesek, sneg; količina sončnega obsevanja; razna naravna in nenaravna sevanja ter celo tudi vpliv človeka – gostota poseljenosti. Vreme je tako omejeno na kratkotrajno dogajanje, večinoma iz dneva v dan in se dogaja v naši troposferi, medtem ko je podnebje mišljeno kot daljše obdobje v Zemljini atmosferi na določenem ozemlju in se meri v letih oz. desetletjih.

Obstajajo različni vremenski ekstremi na Zemlji. Vreme je različno od kraja do kraja. Tako je bilo na območju postaje Vostok na Antarktiki leta 1983 temperatura kar -89,2 °C. Najbolj vroče pa je bilo v Libiji leta 1922, ko je temperatura dosegla vrtoglavih 57,7 °C. Najhladnejše povprečne letne temperature so v povprečju, kot je bilo že prej rečeno, na območju Vostoka, kjer je -55,1 °C. Najvišje povprečne letne temperature pa so bile zabeležene v Etiopiji v kraju Dallol pri 34,4 °C. Vreme je imelo v zgodovini človeštva velik pomen, ker je vplivalo na nastanek vojn, lakot družbenih sprememb in množičnih migracij. Vreme ima tudi vplive na žive organizme oz. posameznike, ki so vremensko občutljivi. To nam je znano kot biovreme. Vremensko občutljivi ljudje imajo zaradi tega razne vsakodnevne probleme, ki so posledica delovanja različnih dražljajev iz okolja. Simptomi so lahko različni, kot so razdražljivost, neskoncentriranost, glavoboli, nespečnost, revma, težave z dihanjem, želodcem in črevesjem.